Objavljeno: 26. januar 2026
Homeopatska zdravila so izdelana iz snovi rastlinskega, mineralnega ali živalskega izvora. Priprava se začne z izdelavo matične tinkture oziroma osnovne raztopine. Ključni postopek je potenciranje, ki vključuje zaporedno redčenje in stresanje. Oznake potenc (npr. D, C) označujejo stopnjo redčenja; višje potence pomenijo bolj razredčene pripravke, ki naj bi imeli globlji in močnejši učinek.
Končni pripravki so najpogosteje v obliki sladkornih kroglic (globul) ali kapljic. Uporabljajo se tako, da se približno pet kroglic raztopi v ustih. Kapljice se odmerjajo neposredno v usta ali v majhno količino vode in se pred zaužitjem nekaj trenutkov zadržijo v ustih. Učinka se ne stopnjuje z večanjem števila kroglic oz kapljic v posameznem odmerku, temveč kako pogosto homeopatsko zdravilo odmerjamo. Jemljejo se na tešče oziroma s 15-30 minutnim razmikom od hrane in pijače.
Za ohranjanje stabilnosti homeopatskih zdravil je pomembno pravilno shranjevanje. Zdravila hranimo v originalni embalaži, zaščitena pred toploto, svetlobo, vlago ter elektromagnetnim sevanjem. Njihov učinek lahko zmanjšajo ali izničijo kava, kamilični čaj ter močne vonjave, kot so kafra in mentol naprimer v zobni pasti. Prav tako ne smejo priti v stik s kovinami, zato se odmerjajo s plastičnim ali lesenim priborom. Globul pa se ne dotikamo z rokami. Iz embalaže jih stresemo neposredno v pokrovček ali na plastično žličko. Z zdravilom naj pride v stik le oseba, ki ga bo neposredno uporabila.
Zaradi zelo velikih razredčitev homeopatska zdravila praviloma nimajo klasičnih neželenih učinkov. Ob začetku jemanja pa lahko prehodno pride do poslabšanja simptomov klinične slike, čemur v nadaljevanju običajno sledi izboljšanje.
Melita Stopar Zeme, mag.farm.,spec.