Objavljeno: 18. avgust 2026
Kako prepoznati pomanjkanje železa?
Pomanjkanje železa je ena najpogostejših prehranskih pomanjkljivosti na svetu in najpogostejši vzrok anemije. Anemija je še vedno pomemben javnozdravstveni problem, ki prizadene ljudi vseh starostnih skupin, še posebej ženske v rodnem obdobju, nosečnice, otroke in starejše osebe [2]. Ker se pomanjkanje železa pogosto razvija postopoma, lahko dolgo ostane neprepoznano, simptome pa posamezniki pogosto pripisujejo stresu, utrujenosti ali preobremenjenosti.
Zakaj pride do pomanjkanja železa?
Železo je nujno za tvorbo hemoglobina, beljakovine v rdečih krvničkah, ki omogoča prenos kisika po telesu. Kadar organizem izgublja več železa, kot ga prejme ali absorbira, se zaloge postopoma izčrpajo in razvije se pomanjkanje železa [1, 3].
Do pomanjkanja železa lahko pride zaradi večje izgube krvi, pomanjkljivega vnosa železa s prehrano, zmanjšane absorpcije železa ali povečanih potreb organizma [1, 3]. Med najpogostejše vzroke sodijo močne ali pogoste menstruacije, krvavitve iz prebavil (npr. želodčna razjeda ali krvavitve iz danke), kronične prikrite krvavitve ter krvavitve, povezane z uporabo nekaterih zdravil [1, 6].
Pomemben dejavnik tveganja je tudi neustrezen prehranski vnos železa, saj organizem največji delež železa pridobi s hrano [1]. Motena absorpcija železa se pojavlja pri nekaterih kroničnih boleznih prebavil, kot so Crohnova bolezen, celiakija in stanja po operativnih posegih na tankem črevesju [3, 6].
Potrebe po železu se pomembno povečajo med nosečnostjo, ko mora ženska zagotoviti zadostne količine železa za lastno tvorbo hemoglobina ter za rast in razvoj ploda. Zaloge železa se lahko izrazito zmanjšajo zlasti pri zaporednih nosečnostih, če med njimi ni dovolj časa za ponovno vzpostavitev zalog [5].
Kateri znaki lahko opozarjajo na pomanjkanje železa?
Znaki pomanjkanja železa so pogosto nespecifični in se razvijajo postopoma. Med najpogostejšimi so:
- utrujenost in pomanjkanje energije,
- zmanjšana telesna zmogljivost,
- bledica kože in sluznic,
- zasoplost ob telesnem naporu,
- omotica in glavoboli,
- razbijanje srca,
- slabša koncentracija in zbranost,
- krhki nohti,
- izpadanje las,
- sindrom nemirnih nog [3, 6].
Pri dolgotrajnem pomanjkanju železa se lahko razvije sideropenična anemija, pri kateri tkiva in organi ne dobijo dovolj kisika za normalno delovanje [4].
Kako potrdimo pomanjkanje železa?
Ker so simptomi pogosto neznačilni, je za postavitev diagnoze potrebna laboratorijska diagnostika. Najpomembnejši kazalniki so koncentracija hemoglobina, feritina, serumskega železa in nasičenost transferina [1, 3].
Feritin velja za najzanesljivejši pokazatelj zalog železa v telesu. Znižane vrednosti običajno kažejo na izčrpane zaloge železa že pred pojavom anemije [3]. Zgodnje odkrivanje je pomembno, saj omogoča pravočasno zdravljenje in preprečuje razvoj hujših oblik anemije.
Kaj lahko storimo?
Zdravljenje temelji na odpravi vzroka pomanjkanja železa in nadomeščanju železa. Pomembni prehranski viri železa so rdeče meso, ribe, jajca, stročnice, polnozrnata žita ter zelena listnata zelenjava [1]. Pri izrazitejšem pomanjkanju zdravnik predpiše peroralne pripravke železa, v določenih primerih pa je potrebno tudi intravensko nadomeščanje železa [1, 6].
Zaključek
Pomanjkanje železa je pogosto stanje, ki lahko pomembno vpliva na kakovost življenja. Ker so prvi simptomi pogosto neopazni, je pomembno poznati opozorilne znake in dejavnike tveganja. Ob dolgotrajni utrujenosti, slabši telesni zmogljivosti ali drugih značilnih simptomih je smiselno opraviti laboratorijske preiskave, saj pravočasno odkrivanje omogoča uspešno zdravljenje in preprečuje razvoj anemije [1, 3].
Anja Ribič, mag. farm.
Literatura
[1] Koder B. Fiziološki pomen železa ter nadomestno zdravljenje ob anemiji zaradi pomanjkanja železa. Farm Vestn. 2019;70(2):125–132.
[2] GBD 2021 Anaemia Collaborators. Prevalence, years lived with disability, and trends in anaemia burden by severity and cause, 1990–2021: findings from the Global Burden of Disease Study 2021. Lancet Haematol. 2023;10(9):e713–e734.
[3] Pasricha SR, Tye-Din J, Muckenthaler MU, Swinkels DW. Iron deficiency. Lancet. 2021;397(10270):233–248.
[4] Zupan IP. Anemija. Farm Vestn. 2019;70(2):119–124.
[5] Šola reproduktivnega zdravja žensk 2021: zbornik strokovnih prispevkov. Ljubljana; 2021. str. 9–12.
[6] Kumar A, Sharma E, Marley A, Samaan MA, Brookes MJ. Iron deficiency anaemia: pathophysiology, assessment, practical management. BMJ Open Gastroenterol. 2022;9(1):e000759.