Objavljeno: 01. avgust 2026
Svetovni teden dojenja – podprimo dojenje za zdrav začetek življenja
Vsako leto od 1. do 7. avgusta obeležujemo Svetovni teden dojenja, katerega namen je ozaveščanje o pomenu dojenja za zdravje otrok, mater in celotne družbe. Dojenje je naraven način prehranjevanja dojenčka, vendar ni vedno enostavno. Številne mamice se v prvih tednih srečujejo z različnimi izzivi, zato sta strokovna podpora in razumevanje okolice izjemno pomembna.
Zakaj je dojenje tako pomembno?
Materino mleko je idealna hrana za novorojenčka. Vsebuje ravno pravo razmerje hranil, encimov, hormonov, protiteles in drugih bioaktivnih snovi, ki jih umetne mlečne formule ne morejo v celoti nadomestiti.
Dojenje prinaša številne koristi:
Koristi za dojenčka
- Zagotavlja optimalno prehrano in hidracijo
- Krepi imunski sistem ter zmanjšuje tveganje za okužbe dihal, prebavil in ušes
- Zmanjšuje tveganje za alergije, debelost in sladkorno bolezen tipa 2 v kasnejšem življenju
- Spodbuja razvoj možganov, vida in čeljusti
- Krepi čustveno povezanost med materjo in otrokom
Koristi za mater
Dojenje ni koristno le za otroka, ampak tudi za mater:
- Spodbuja hitrejše krčenje maternice po porodu
- Zmanjšuje poporodno krvavitev
- Prispeva k hitrejši porabi zalog energije
- Zmanjšuje tveganje za raka dojk in jajčnikov
- Dolgoročno zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 ter nekaterih srčno-žilnih bolezni
Priporočila glede dojenja
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF priporočata:
- Izključno dojenje prvih šest mesecev življenja
- Po dopolnjenem šestem mesecu postopno uvajanje dopolnilne prehrane ob nadaljevanju dojenja
- Dojenje do drugega leta starosti ali dlje, če si to želita mati in otrok
Vsaka družina pa ima svojo zgodbo. Če dojenje ni mogoče ali ne poteka po pričakovanjih, to še ne pomeni, da starši ne nudijo otroku najboljše možne skrbi. Pomembno je, da so odločitve sprejete na podlagi strokovnih informacij in ob ustrezni podpori zdravstvenih delavcev.
Pogosti izzivi pri dojenju
Prvi dnevi po porodu so lahko zelo zahtevni. Med najpogostejše težave sodijo:
- boleče ali poškodovane bradavice,
- zastoj mleka,
- mastitis,
- občutek, da je mleka premalo,
- težave s pravilnim pristavljanjem otroka.
Veliko težav je mogoče uspešno rešiti z zgodnjim svetovanjem. Ob težavah je priporočljivo poiskati pomoč patronažne medicinske sestre, babice, svetovalke za dojenje ali izbranega pediatra oziroma ginekologa.
Kako lahko pomaga farmacevt?
Lekarna je pogosto prvo mesto, kjer mamice poiščejo nasvet. Farmacevt lahko svetuje glede:
- pravilne nege bradavic,
- uporabe lanolinskih krem,
- prsnih blazinic,
- prsnih črpalk in njihove pravilne uporabe,
- shranjevanja materinega mleka,
- varne uporabe zdravil med dojenjem,
- prehranskih dopolnil, kadar so ta potrebna.
Pomembno je tudi opozoriti, da v času dojenja niso vsa zdravila, zelišča in prehranska dopolnila primerna. Pred uporabo je priporočljiv posvet z zdravnikom ali farmacevtom.
Nekaj koristnih nasvetov za uspešnejše dojenje
- Dojenčka pristavite čim prej po porodu, kadar je to mogoče.
- Dojite na otrokovo pobudo in ne po strogo določenem urniku.
- Poskrbite za udoben položaj med dojenjem.
- Pijte dovolj tekočine in jejte raznoliko, uravnoteženo prehrano.
- Ne primerjajte svoje izkušnje z drugimi mamicami – vsako dojenje je edinstveno.
- Ne bojte se prositi za pomoč. Pravočasna podpora pogosto prepreči prezgodnjo prekinitev dojenja.
Ob svetovnem tednu dojenja
Svetovni teden dojenja nas opominja, da je uspešno dojenje odgovornost celotne družbe. Poleg zdravstvenih delavcev imajo pomembno vlogo partnerji, družinski člani, delodajalci in širša skupnost. Z razumevanjem, podporo in dostopom do strokovnih informacij lahko skupaj ustvarimo okolje, v katerem bo vsaka družina lažje sprejela odločitve, ki so najboljše zanjo in za njenega otroka.
Franja Kodeh, mag. farm.
Viri
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Dojenje [internet]. Ljubljana: NIJZ; [citirano 22. julij 2026]. Dostopno na: https://nijz.si
Nacionalni inštitut za javno zdravje. Prehrana dojenčkov in malčkov [internet]. Ljubljana: NIJZ; [citirano 22. julij 2026]. Dostopno na: https://nijz.si
UNICEF Slovenija. Dojenje [internet]. Ljubljana: UNICEF Slovenija; [citirano 22. julij 2026]. Dostopno na: https://www.unicef.si
World Health Organization. Breastfeeding [internet]. Geneva: WHO; 2023 [citirano 22. julij 2026]. Dostopno na: https://www.who.int/health-topics/breastfeeding
World Health Organization, United Nations Children’s Fund. Infant and young child feeding [internet]. Geneva: WHO; 2023 [citirano 22. julij 2026]. Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/infant-and-young-child-feeding
Academy of Breastfeeding Medicine. Clinical Protocols [internet]. [citirano 22. julij 2026]. Dostopno na: https://www.bfmed.org/protocols
Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije. Nacionalni program o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje ter priporočila za spodbujanje dojenja. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.