Klimakterij

KLIMAKTERIJ

Menopavza je zadnja mesečna krvavitev v življenju ženske in pomeni konec plodnega obdobja. Ugotavlja se za nazaj, ko ženska več kot eno  leto ni imela mesečne krvavitve. Menopavza, ki se pojavi pred 40. letom je prezgodnja, med 40. In 45. letom pa zgodnja menopavza (1). Kadar je trajna izguba menstruacije posledica operacije na rodilih, obsevanja ali kemoterapije, gre za t. i. “z zdravljenjem povzročeno” ali iatrogeno menopavzo (2).

Klimakterij imenujemo tudi perimemenopavzno obdobje. Gre za prehoden čas od plodnosti do zmanjšanja funkcije jajčnikov, ki se ponavadi pojavi pri ženskah med 46. In 52. letom starosti. Najprej postanejo menstruacije šibkejše in neredne, nato ne pride več do ovulacije ter nastajanja rumenega telesca. Posledica tega sta znižani koncentraciji estrogena in progesterona, kar lahko vodi do večletnega povišanja koncentracije gonadotropinov (3).

Spremembe, ki opozarjajo na približevanje menopavzi, se lahko pokažejo že nekaj mesecev ali let pred izostankom menstuacije. To obdobje je predmenopavzno in mu po zadnji menstuaciji sledi še približno sedem let pomenopavznega obdobja. V klimakteriju se poruši usklajeni hormonski mehanizem medsebojnega uravnavanja jajčnikov in hipofize. V začetku klimakterija je v jajčnikih še veliko število jajčec, vendar nobeno ne dozori. Posledično se količini estrogena in progesterona znižata, zato začne hipofiza izločati večje količine luteinizirajočega hormona in folikle stilumirajočega hormona(3).

Posledice menopavze

• nevrovegetativni simptomi

Med najbolj neprijetne simptome v tem obdobju spadajo tako imenovani vročinski valovi. Ti se lahko kažejo kot ponavljajoče faze zardevanja, znojenja in občutkov vročine, včasih pa jih spremljajo tudi palpitacije, mrazenje in tesnoba(4). Ponoči takšni oblivi lahko motijo spanec, kar vpliva tudi na splošno počutje, zato ženske postanejo razdražljive(1). Ženske navajajo tudi ostale nevrodegenerativne simptome kot so: nervoza, zaskrbljenost, glavoboli, zmanjšana želja po spolnosti, tiščanje pri srcu(5).

• osteoporoza

Estrogen je vključen v vse vidike metabolizma kalcija in kosti, saj so receptorji za estrogen prisotni tako v osteoblastih, kot tudi v osteoklastih. Preko svojih receptorjev estrogen vpliva na razgradnjo in izgradnjo kosti. Poleg tega pa estrogen ohranja tudi zadostno koncentracijo kalcija v krvi, tako da zviša koncentracijo kalcija iz gastroentistenalnega trakta, verjetno tako da poveča občutljivost tankega črevesja na delovanje vitamina D. Pomanjkanje estrogena v perimenopavzi je odločilni dejavnik za nastanek pomenopavzne osteoporoze. Izguba kostne mase se začne že med 20. in 30. letom starosti, vendar je ta izguba do menopavze nepomembna.  Največja izguba mineralne kostne gostote je prvih 5 let po menopavzi(6). Dokazano je tudi, da je zgodnja menopavza povezana s povečanim številom osteoporotičnih zlomov, še posebej pred 70. Letom starosti(7).

• uroginekološko staranje

Ker imata genitalni in urinarni trakt skupno embrionalno osnovo oba sistema delujeta in se spreminjata pod vplivom estrogena. Kot posledica pomanjkanja tega hormona v menopavzi se razvijejo metabolične in trofične spremembe urogenitalnega trakta. Tako pride do anatomskih, fizioloških, mikrobioloških in histoloških značilnosti genitalnega trakta. Posledice tega so suhost nožnice, pekoče ali žgoče bolečine v nožnici ter boleči spolni odnosi. Prav tako se lahko povečajo tudi okužbe nožnice(5). Ker zgradba sluznice sečnega mehurja in sečnice ni več tako čvrsta lahko pride tudi do težav z odvajanjem urina, ponavljajočih se vnetij mehurja ter do uhajanja urina, ki se pojavi ob povečanem pritisku v trebuhu (kašljanje, poskakovanje in napenjanje) (1)

HORMONSKO NADOMESTNO ZDRAVLJENJE

Pri hormonskem nadomestnem zdravljenju (HNZ) danes velja načelo, da se za vsako posameznico določi najmanjši možni odmerek hormonov, ki zadovoljuje potrebe posameznice. Potrebno je pretehtati dejavnike tveganja, ki jih ženska nosi v sebi in jim prišteti še dejavnike tveganja hormonskega nadomestnega zdravljenja. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi koristi takega zdravljenja. Uporaba HNZ ostaja zdravljenje prve izbire pri odpravljanju klimakteričnih težav v perimenopavzi in zgodnji pomenopavzi. V tem obdobju povzroča tudi ugoden vpliv na mineralno kostno gostoto, na razvoj ateroskleroze  in na preprečevanje nastanka urogenitalnega sindroma. Nizki in ultranizki odmerki HNZ uspešno odpravljajo tudi klimakterične težave in uspešno preprečujejo nastanek osteoporoze(8).  

ZDRAVILA NARAVNEGA IZBORA

• cimicifuga - grozdnata svetlika

Že pred prihodom Evropejcev v Severno Ameriko so cimicifugo uporabljali avtohtoni prebivalci tamkajšnjih dežel, in sicer za lajšanje menstrualnih težav, revmatizma in porodnih bolečin. Značilne spojine v cimicifugi so triterpenski glikozidi: cimicifugozid, aktein, 27-deoksiaktein ter cimiracemozidi A,C in F. Kot drogo uporabljamo posušeno koreniko in korenine. V kliničnih raziskavah oz. za izdelavo zdravilnih pripravkov največkrat uporabljamo etanolno-vodni ali  izopropanolno-vodni izvleček. Cimicifugo uporabljamo za zdravljenje psihičnih in nevrovegetativnih klimakteričnih simptomov, kot so vročinski valovi, čezmerno potenje, nespečnost in občutki strahu. Delovanje lahko pričakujemo po  2 do 4 tednih zdravljenja, zdravljenje pa naj traja vsaj 6 do 8 tednov. Optimalni učinki se pokažejo po treh mesecih. Čeprav so nekatere raziskave pokazale, da je dolgotrajna uporaba cimicifuge varna, iz previdnosti priporočamo samo trimesečno neprekinjeno jemanje pripravkov. V nekaterih primerih navajajo tudi hepatotoksičnost, zato je potrebno biti pri jemanju pozoren na znake jetrnih poškodb (utrujenost, izguba teka, zlatenica, slabost, bruhanje ter temno obarvanje urina).

• Fitoestrogeni

To so spojine, ki jih najdemo v rastlinah, in zaradi vezave na estrogenske receptorje delujejo podobno kot ženski spolni hormoni estrogeni. Najdemo jih v soji, lanenem semenu, prisotni pa so tudi v rži, arašidih in pivu. Domnevajo, da so pomembni za preprečevanje mnogih bolezni, kot so na primer rak dojk in prostate, koronarne srčne bolezni in osteoporoze. Fitoestrogeni po svoji kemijski zgradb niso zelo podobni estrogenom, kljub temu pa se v človeškem telesu vežejo na  estrogenske receptorje in povzročijo različne učinke. Empirične ugotovitve in epidemiološke raziskave kažeji, da je pogostost hormonsko odvisnih bolezni manjša v deželah, kjer s hrano zaužijejo veliko fitoestogenov. Med zdravilnimi rastlinami kot vir fitoestrogenov za preventivno zdravljenje uporabljamo  črno deteljo, hmelj in sojo. Na tržišču lahko najdemo standardizirane izvlečke teh rastlin.

• ostale zdravilne rastline

Za lajšanje napetosti občutka strahu, motenj razpoloženja in boljši spanec se lahko uporabljajo zdravilna špajka ali baldrijan, navadna melisa, bela omela, šentjanževka in poprova meta.  Bela omela umirja pospešen srčni utrip in preprečuje glavobole, ki so posledica povišanega krvnega tlaka, vendar je potrebna previdnost pri uporabi, če slučajno  jemljete zdravila za zniževanje krvnega tlaka ali motenj delovanja srca. Z listi koprive ali izvlečki iz semena navadne buče lahko blažite težave z mehurjem. Ostrokrpa plahtica pomirja menstrualne bolečine, uravnava menstrualni ciklus in odpravlja nožnični izcedek, vendar uporaba temelji predvsem na tradicionalnih izkušnjah.

KAKO SI LAHKO POMAGATE SAMI?

Pri klimakteričnih težavah si lahko pomagamo tudi s spremembo življenjskega sloga, ki lahko predstavlja tveganje za nastanek srčno žilnih obolenj. Prenehanje kajenja, vzdrževanje normalne telesne teže, uživanje hrane z malo soli, prečiščenih ogljikovih hidratov in nasičenih  maščob . Pomembna je tudi redna telesna dejavnost (hoja 20-30 minut na dan). Pri težavah s suho nožnico se lahko uporabljajo geli s fiziološko raztopino, ki vlažijo sluznico in tako preprečujejo neprijetne občutke v nožnici. Obstajajo tudi vaginalete s hialuronsko kislino, ki je gradbeni element tkiva in pomaga pri poškodbah na sluznici. Priporoča se uporaba mil s kislim pH-jem in vaginalete, ki vsebujejo mlečnokislinske bakterije, ki so normalni prebivalci nožnice in vzdržujejo kislo okolje. Pomembno je tudi, da se uživa s kalcijem bogata prehrana (1000-1500 mg na dan) ter zadostne količine vitamina D (dodatki predvsem pozimi). Gibanje na svežem zraku zmanjšuje melanholijo in depresijo. Za zmanjševanje oblivov vročine je pomembno primerno oblačenje (princip čebule z več plastmi), izogibanje začinjeni hrane in vroče pijače.

1. Drešček, M., Kreft, S., Mlinarič, A., Šter, M. P., Stepanović, A., Trontelj, J., & Vovk, T. (2011). Samozdravljenje: priročnik za bolnike. N. Pisk, M. Tršinar, & A. Mrhar (Eds.). Slovensko farmacevtsko društvo.
2. http://fidimed.si/strokovni_clanki/zenske_in_zdravje/36/klimakterij_ali_perimenopavza_ter_tezave_v_meni/
3. Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija, Slovensko farmacevtsko društvo, 2013
4. Diplomsko delo Jana Černoga, Menopavza in prilagoditev ženske novemu obdobju, Jesenice, februar 2012
5. Diplomska naloga Kovačič Nina, Vpliv hormonskega nadomestnega zdravljenja na koncentracijo testosterona pri pomenopavznih ženskah, Ljubljana, november, 2010
6. Franić D. Novi vidiki diagnostike in zdravljenja osteoporoze. Zdrav vestn 2009; 78: i-143–50
7. J. Christopher Gallagher. Effect of early menopause on bone mineral density and fractures. Menopause: The Journal of The North American Menopause Society, Vol. 14, No. 3: 567/571
8. Franić D. Hormonske možnosti zdravljenja v perimenopavzi in kasneje. Zdrav Vestn 2008; 77: III-9–15