V znanju je moč.


Zgodovina lekarne

Lekarna Sevnica od druge svetovne vojne do danes

Po koncu druge svetovne vojne leta 1945 se je v Sevnico vrnil predvojni lekarnar Anton Abramović, mr. ph., in nadaljeval z dejavnostjo v svoji hiši na Glavnem trgu 40.

Leta 1949 pa je oblast Antonu Abramoviću nacionalizirala lekarno. Prostori lekarne nisi bili nacionalizirani in so ostali v Abramovićevi lasti. 25. oktobra 1949 je Okrajni izvršni odbor Krško z odločbo št. 2784 ustanovil »Okrajno lekarno v Sevnici« in ji dodelil prostore bivše Abramovićeve lekarne.[1] Lekarna je bila vpisana v register državnih gospodarskih podjetij 18. novembra istega leta, s čimer je pridobila lastnosti pravne osebe in pravico do poslovanja. Poslovanje lekarne je obsegalo »izdelovanje zdravil, nakup in prodaja na drobno sanitetnega blaga, zlasti zdravil, specialitet, kemikalij, obvezilnega materiala, serumov, cepiv, galenskih in dietetskih preparatov, higiensko-kozmetičnih sredstev, vse v obsegu svojega območja.«[2] Za upravnika lekarne je bil imenovan Albin Žumer[3], mag. farm., ki je z družino stanoval v nadstropju hiše.

Leta 1954 je Anton Abramović ponudil svojo hišo, v kateri so bili prostori lekarne, stanovanje upravnika Albina Žumerja in farmacevtske pomočnice v odkup lekarni. Do sporazuma med Občinskim ljudskim odborom Sevnica kot investitorjem in Abramovićem o odkupu je dejansko prišlo aprila 1957. Potrebna finančna sredstva za odkup je dal na razpolago Občinski ljudski odbor Sevnica iz svojega investicijskega sklada. Lekarna mu je potem morala v letnih obrokih vračati do popolnega izplačila.

Zaradi povečanega povpraševanja po preskrbi prebivalstva z zdravili je Lekarna Sevnica leta 1955 ustanovila Lekarniško postajo Senovo, leta 1959 pa še Lekarniško postajo v Krmelju.

Leta 1963 je bila po dolgih letih v Sloveniji ustanovljena Lekarniška skupnost, ki naj bi usmerjala in dajala razne napotke obstoječim lekarnam tako na strokovnem kot tudi na knjigovodskem področju. Takrat je delovalo v Sloveniji 83 lekarn, od katerih je za ustanovitev glasovalo 50 lekarn. Tudi Svet Lekarne Sevnica je odobril pristop Lekarne Sevnica v skupnost, zastopal pa jo je Albin Žumer, mag. farm.. Prav tako je Lekarna Sevnica v tem letu pristopila v Skupnost zdravstvenih zavodov SRS.

Žumer je bil znan po tem, da je imel eno najbolje založenih lekarn v Sloveniji. Zelo se je trudil, da je bila ta založena tudi z zdravili, ki se jih sicer ni dalo dobiti. Zdravila je šel iskati osebno ali pa jih je dobil po zvezah iz tujine (Avstrija, Nemčija). Prav tako je šel strankam zelo na roko in jim znal svetovati, zato je pri ljudeh užival veliko zaupanje, ugled in priljubljenost. O delovanju lekarne je Dolenjski list leta 1965 zapisal: »Sevniška lekarna slovi po tem, da je vedno dobro založena tudi z zdravili, ki jih primanjkuje. Poznajo jo pacienti od Brežic do Hrastnika, Ljubljane in Jesenic na Gorenjskem. Skoraj ni dneva, da ne bi sprejeli kakega zunanjega recepta.«[4]

Kljub stalnemu preurejanju in obnavljanju so prostori v Lekarni Sevnica postali pretesni in neprimerni, ker se je zaradi širjenja novega dela mesta v okolici železniške postaje in s tem posledično rasti prebivalstva povečeval promet. Težavo za stranke je prestavljala tudi precejšnja razdalja med zdravstvenim domom v nekdanji Reyevi vili (danes OŠ Ane Gale) v novem delu mesta, kjer so pacienti-bolniki dobili recepte, in lekarno, ki je bila v starem mestnem jedru, kar je bilo v času, ko so bili avtomobili še redki in so ljudje predvsem pešačili, zelo oteženo. Konec šestdesetih let se je dolgoletna želja sevniškega zdravstva po novem, sodobnem, funkcionalnem zdravstvenem domu začela uresničevati. V načrtovanje nove stavbe zdravstvenega doma se je aktivno vključila tudi Lekarna Sevnica. Sporazumeli so se, da se k zdravstvenemu domu, ki so ga umestili v novem delu mesta nad železniško postajo, na severni strani poleg, zgradi še nadstropna stavba Lekarne Sevnica.

Za 13. april 1969 je bil skupaj s splošnimi volitvami razpisan referendum o samoprispevku za gradnjo novega zdravstvenega doma in lekarne in bil izglasovan. Na redni seji 21. maja 1969 je Upravni odbor Lekarne Sevnica v gradbeni odbor za izgradnjo novega zdravstvenega doma in lekarne imenoval upravnika lekarne Albina Žumerja, mag. farm.. Stavbo zdravstvenega doma in lekarne je septembra 1970 začelo graditi Splošno gradbeno podjetje »Zasavje« iz Trbovelj.

Decembra 1970 je bila stavba lekarne pod streho, v naslednjem letu pa je sledilo opremljanje notranjosti. Osnovna zahteva investitorja je bila, da mora predstavljati bodoča lekarna najbolj funkcionalno ter racionalno zaokroženo celoto ter osrednji in glavni ambientalni prostor v novem mestnem središču Sevnice. Ta zahteva je postavila istočasno pred izvajalca posebno obvezo po še natančnejši in vestnejši izdelavi obrtniških del. Obveza je bila v celoti izvršena pri izdelavi lekarniške opreme, ki jo je brezhibno izdelala priznana sevniška tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Stilles iz prvovrstnih domačih ter uvoženih materialov.

Jeseni 1971 se je lekarna preselila v takrat najsodobnejše prostore v Sloveniji, v novem centru mesta Sevnice, na Trg Svobode 14, kjer deluje še danes. Slovesna otvoritev lekarne in zdravstvenega doma je bila ob sevniškem občinskem prazniku v soboto, 13. novembra 1971.

O opremljenosti nove lekarne je upravnik Albin Žumer leta 1973 zapisal: »Nova lekarna ima samo 240 m2uporabne površine v dveh etažah[5] ter je po razdelitvi prostorov v gradbenem pogledu in po opremi maksimalno izkoriščena zaključena celota, v kateri so spodnji kletni prostori z zgornjimi povezani s tovornim dvigalom. Osnovno zamisel upravnika lekarne, da mora biti v srednje veliki sodobni lekarni glavni poudarek na oficini in na priročnem laboratoriju, kjer se dnevno odvija vse zahtevno in odgovorno delo farmacevta, je odlično projektiral arhitekt Anton Lešnik iz Maribora, ki se je v zadnjem času specializiral za opremo lekarn. Tako ima lekarna v pritličju oficino, razdeljeno s polkrožno recepturno mizo, prostor za stranke ter oddelek za recepturo, ročno prodajo, veterino in kozmetiko in z omarami predeljen priročni laboratorij, ki je usposobljen tudi za aseptično delo ter identifikacijo zdravil. Tla v prodajnem prostoru so iz makedonskega marmorja, strop pa je lesen, kasetiran in okrašen z grafiko akademskega slikarja Janeza Bernika. Oprema je izdelana iz furnirja ameriškega oreha in je oblečena z belimi Tacon oblogami. Posebnost opreme so specialno izdelani boksi za specialitete firme Häferle z Pharmator mehanizmom ter služi za praktično in smotrno razporeditev preparatov večjih količin.Zelo praktično so predeljeni tudi vsi predali s pomičnimi stenami iz plexi stekla ter police, ki so pomične na eloksiranih vodilih švicarske izdelave. Posebnost v prodajnem prostoru je tudi električna ura z datumom ter električna avtomatska telesna tehtnica.

Laboratorij je opremljen s sodobno Primax aparaturo z vsemi priključki ter Mettlerovimi tehtnicami, kar omogoča kvalitetnejše in hitrejše delo. Nadalje se nahaja v pritličju materialka za kemikalije in za preparate ročne prodaje, veterino in kozmetiko, pisarniški prostori,dežurna soba ter soba za upravnika. V kletnih prostorih pa sprejemni prostor za zdravila, dve materialki, pralnica s steklenim boksom za demineralizacijo vode, shramba za tekoče kemikalije, masti in sirupe, ognjevarna klet (inflammabilija), klet za jedke snovi, soba za odmor lekarniških delavcev, dve garderobi s tuši in WC.«[6]

Delovni pogoji so se v novih zračnih in funkcionalnih prostorih bistveno spremenili, promet se je že v prvem letu poslovanja povečal za 38 %, deloma zaradi pravilne lokacije (lekarna poleg zdravstvenega doma) in se je še nadalje večal z letnim porastom okoli 15 %. Ob tako dograjeni in opremljeni ustanovi je bil kolektiv lekarne upravičeno ponosen na dosežke svojega minulega dela.

4. decembra 1972 je bila z odločbo republiškega sekretariata za zdravstvo in socialno varstvo lekarna verificirana s čimer ji je bila dana možnost strokovnega napredovanja ter obratovanja.

Leta 1973 se je lekarna na podlagi Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela preimenovala v OZD Lekarna Sevnica in leta 1977 v Lekarno Sevnica p.o..

Leta 1976 je po odhodu Albina Žumerja mesto direktorja prevzela Breda Drenek-Sotošek, mag. farm.. Leta 1978 je lekarna kot prva v Sloveniji prešla na storitveni sistem obračuna zdravstvenih storitev, ki je zamenjal do tedaj veljavni maržni sistem. Prva prenova nove Lekarne Sevnica je bila opravljena leta 1979.

Leta 1990 je lekarna zaradi večletnih prošenj krajanov Planine pri Sevnici po boljši oskrbi z zdravili odprla lekarniško podružnico na Planini.

Po zakonu o zavodih in Zakonu o Lekarniški dejavnosti je leta 1994 Občina Sevnica prevzela lastništvo lekarne in izdala akt o ustanovitvi Javnega zavoda Lekarne Sevnica p.o..

Leta 1994 je dotedanja direktorica lekarne Breda Drenek-Sotošek, mag. farm., odprla zasebno lekarno[7] in na mesto direktorja je bila imenovana Ana Dolinšek-Weiss, mag. farm.. Njena prva naloga je bila ureditev vseh lekarniških enot po novem Pravilniku o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti in s tem pridobitev verifikacije.

Ob 55-letnici ustanovitve Lekarne Sevnica in 33-letnici poslovanja lekarne v novih prostorih ob zdravstvenem domu je Lekarna Sevnica doživela drugo obširnejšo prenovo. Želja in ideja po razširitvi lekarne je tlela kar nekaj let. Leta 2000 je bil pridobljen idejni projekt arhitekte Katice Caglič iz Velenja za zimski vrt, ki bi lekarniške prostore, zaprtost in utesnjenost obstoječe oficine povezal in popeljal na naravno svetlobo. S praktičnimi nasveti za ureditve okolice in notranjosti je vse skozi sodeloval tudi Sevničan Rudi Stopar, ki je ob tej priložnosti izdelal tudi umetniško delo, povezano s poslanstvom lekarništva. Z novim delom lekarne in prenovljenim starim so obiskovalci pridobili boljši pogled na ponudbo lekarne, prijaznejše prostore za svetovalni del, kjer je bolje izražena farmacevtska skrb za vsakega posameznika tako v preventivnem smislu svetovanja kot o dodatni informiranosti o varni uporabi zdravil. Slavnostna otvoritev nove pridobitve se je zgodila 24. novembra 2004.

USTANOVITEV IN DELOVANJE ENOT LEKARNE SEVNICA

Lekarna Senovo

Zaradi povečanega povpraševanja po organizirani preskrbi prebivalstva z zdravili, je bila maja 1955 ustanovljena Lekarniška postaja Senovo v stavbi Zdravstvenega doma, kjer deluje še danes (Bohorska cesta 2). Kot je moč razbrati iz zapisnika redne seje upravnega odbora 24. junija 1955, »je načrt za pohištvo napravil neki arhitekt iz Ljubljane, izdelala pa ga Mizarska (produktivna) zadruga v Sevnici. Lekarniška postaja je začela obratovati 9. maja 1955 pred komisijskim pregledom, to pa vsled tega, ker Mizarska zadruga ni uspela izdelati v pogodbenem roku vsega pohištva. Splošna ambulanta na Senovem pa je nujno zaprosila našo lekarno, da otvorimo lekarniško postajo zaradi adaptacije svojih prostorov. Komisijski pregled se bo izvršil predvidoma v treh tednih.«

Lekarniška postaja Senovo je poslovala dobro in leta 1957 je bilo tako odobren predlog, da se razpiše delovno mesto diplomiranega farmacevta. Le-tega se je kot vodjo lekarne zaposlilo šele leta 1962, ko je to mesto prevzela Slavka Pibernik mag. farm.. Pred letom 1962 se na razpis ni javil nihče. Delo lekarniške postaje se je tako razširilo iz dosedanje izdaje zdravil na recept še na izdelavo zdravil po receptih. Ker je promet v Lekarni Senovo ves čas rasel se je tega leta dodatno zaposlilo še farmacevtskega tehnika. Lekarno Senovo je Slavka Pibernik mag. farm. vodila do upokojitve leta 1993, nato pa je njeno mesto zasedla Ksenija Ignjatović mag. farm..

Lekarna Senovo je bila nato prenovljena leta 1995. Julija istega leta je bil Javni zavod Lekarna Sevnica s svojimi enotami verificiran. Z verifikacijo je dobila tudi podružnica Senovo naziv lekarna. Po upokojitvi Ksenije Ignjatović mag. farm. leta 2009, je mesto vodje Lekarne Senovo prevzela Branka Kozole mag. farm.. Danes ima Lekarna Senovo tri zaposlene.

Lekarna Krmelj

 

Junija 1959 je bila ustanovljena Lekarniška postaja v Krmelju. Upravnik sevniške lekarne Albin Žumer, mag. farm., je upravnemu odboru na njegovi redni seji 24. novembra 1959 poročal, »da je bila otvorjena tudi lekarniška postaja v Krmelju na splošno željo tamkajšnjih bolnikov ter ambulantnega zdravnika. Postajo vodi farm. tehnik tov. Dobnik Silva, fungira pa kot provizorij v začasnem zasilnem prostoru, ker še ni mogla biti dograjena nova lekarniška postaja v sklopu zdravstvenega doma vsled manjkajočih sredstev. Izročena javnemu prometu je bila 1. avgusta 1959 in je v dosedanjem poslovanju opravičila svoj obstoj tako v okviru zdravstvene službe, ker smo tako zdravila približali čim bolj bolniku, kakor tudi v materialnem pogledu, ker bo suficitna.«

Krmeljska lekarniška postaja je prvi dve leti zasilno delovala v hiši nekdanje rudarske kolonije (Krmelj 58). Ko je bil leta 1961 v Krmelju zgrajena nova stavba zdravstvene postaje (Krmelj 53), je v njej dobila svoje stalne prostore tudi lekarniška postaja, kjer domuje še danes. Otvoritev novih prostorov lekarniške postaje je bila združena z otvoritvijo nove zdravstvene postaje Krmelj 2. julija 1961.

Na podlagi zahtev o opremljenosti lekarn, ki so izhajale iz Zakona o verifikaciji lekarn, je bila ob koncu leta 1994 prva od vseh podružnic prenovljena Lekarniška podružnica v Krmelju. Leta 1995 je po verifikaciji Javnega zavoda Lekarna Sevnica dobila skupaj s podružnico Senovo tudi podružnica Krmelj naziv lekarna. V Lekarni Krmelj je danes zaposlena ena magistra farmacije. Od leta 1988 jo vodi Sonja Malus mag. farm..

Lekarniška podružnica Planina pri Sevnici

Zaradi večletnih prošenj krajanov po še boljši oskrbi z zdravili, je Lekarna Sevnica, septembra 1990 odprla podružnico na Planini pri Sevnici. Sprva je delovala v stavbi tamkajšnje krajevne skupnosti. Ker ti prostori niso bili primerni za lekarniško dejavnost, se je januarja 1993 lekarniška podružnica preselila v Zdravstveno postajo Planina (Planina pri Sevnici 68), kjer so lekarni odstopili del neizkoriščenih prostorov in bivši laboratorij, malo kasneje pa so prostore povečali še v del hodnika. Pri verifikaciji lekarne, ki jo je julija 1994 opravila Republiška verifikacijska komisija, je bilo ugotovljeno, da prostori ne ustrezajo pravilniku o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti. Primanjkovalo je namreč 12 m2 površine. Postavljen je bil enoletni rok za odpravo pomanjkljivosti, sicer pa bi morali lekarno zapreti. Po večkratnih sestankih direktorice Ane Dolinšek Weiss mag. farm. na Občini Šentjur pri Celju ter v Zdravstveni postaji Planina in Zdravstvenem domu Šentjur, so skupaj za arhitektom Sadarjem našli funkcijsko in finančno najugodnejšo rešitev. Kljub dobri volji Občine Šentjur, se ni našlo potrebnih finančnih sredstev, zato je Lekarna Sevnica pristala na investicijo in delni poračun le-te v najemnini. Lekarno so tako povečali na 52 m2. Po končanju gradbenih del je bilo potrebno prilagoditi tudi opremo novim prostorom, ki jo je Lekarna Sevnica v celoti sama financirala. Idejno rešitev je izdelal sevniški umetnik Rudi Stopar. Lekarna je bila julija 1995 verificirana, tako da so bile odstranjene vse zakonske ovire. Otvoritev povečane in prenovljene lekarniške podružnice je bila 16. septembra 1995. Lekarniško podružnico Planina pri Sevnici danes vodi ena magistra farmacije. Od ustanovitve do leta 2008 je bila vodja Lekarniške podružnice Planina pri Sevnici Irena Groboljšek – Kavčič mag. farm., danes pa jo vodi Melita Stopar Zeme mag. farm..

DELOVANJE IN USMERITVE LEKARNIŠKE DEJAVNOSTI V SEVNICI DANES

Lekarniška dejavnost se izvaja kot javna služba v korist posamezniku in celotni družbi. Pogoji za delovanje lekarn so glede na posamezno državo zelo različni, ker je ureditev oskrbe z zdravili predmet nacionalne zakonodaje.

Na območju občina Sevnica, ki šteje okoli 17.700 prebivalcev, so tri lekarne (Lekarna Sevnica, Lekarna Krmelj in zasebna Lekarna Pod Sv. Rokom). To pomeni, da pride ena lekarna na 5966 prebivalcev in en farmacevt na 2983 prebivalcev.

Lekarna Sevnica želi doseženo raven stroke obdržati in se trudi za nadaljnji celovit razvoj. Je subjekt, ki s svojim delovanjem posega v konkurenčno okolje. To pomeni, da sta kakovost in dostopnost storitev tisti, ki postavljata razlike med posameznimi lekarnami. Bistveno pa je tudi, da sistem kakovosti sledi z roko v roki etičnemu kodeksu, saj kakovost nikakor ne sme zamenjati etičnega dela z ljudmi. Lekarniška dejavnost ni zgolj preskrba prebivalstva ter zdravstvenih zavodov in drugih organizacij z zdravili, izdaja zdravil na recept in brez recepta, magistralna priprava zdravil ter prodaja prehranskih dopolnil in tehničnih pripomočkov. Farmacevti v lekarni smo tisti zdravstveni delavci, ki smo bolniku najlažje dostopni. Tako bolniki k nam prihajajo včasih zgolj po nasvet bodisi glede samozdravljenja, o pravilni in varni uporabi zdravil, zdravem življenjskem slogu oz. izboljšanju splošnega zdravja ali pa zgolj na pogovor. Od strokovnih delavcev se v zadnjem času vse bolj zahteva tudi spremljanje racionalne uporabe zdravil. V sodelovanju z zdravniki tako izvajamo pregled terapije, opozarjamo na medsebojno delovanje med posameznimi zdravili ter predlagamo spremembo terapije. Z različnimi strokovnimi projekti (farmacevtska skrb pri hipertenziji in sladkorni bolezni, svetovanje o zdravem življenjskem slogu, osebna kartica zdravil, tedni posebnih aktivnosti v lekarni, predavanja za laično javnost) želimo čim bolj kakovostno izvajati skrb za ohranjanje zdravja, pomoč pri zdravljenju in pri pravilni in varni uporabi zdravil ter približati in predstaviti našo dejavnost samemu uporabniku. Menimo, da je bistvo kvalitete življenja v prihodnosti v preventivi oz. skrbi za zdrav življenjski slog. Iz tega razloga je tudi naše delo in svetovanje vedno bolj usmerjeno v to smer. V zadnjem času pa je postala naša naloga tudi svetovanje glede homeopatskih zdravil za akutne zdravstvene težave.

V Lekarni Sevnica se že vsa leta zavedamo, da je ključ do uspešnega dela vseživljenjsko učenje in zaposleni najpomembnejše bogastvo vsake dejavnosti. Tako veliko pozornost posvečamo izobraževanju kadrov in sledenju zaposlenih novostim in spremembam v stroki. Le na ta način je možen razvoj in nadgradnja dosedanjega našega dela. V današnji družbi, ko je bolnik na splošno vse bolj poučen o svoji bolezni ter posledično vse bolj zahteven in ko je v nekontroliranem porastu prodaja najrazličnejših prehranskih dopolnil, ki obljubljajo malodane čudežne učinke pa je to še posebej pomembno.

Zaposleni v Lekarni Sevnica verjamemo, da je naša pot prava. Vsi skupaj in vsak posebej vlagamo maksimalne napore v kakovostno storitev in dosegljivost naših storitev uporabniku. Naš cilj je zadovoljen uporabnik, ki nam zaupa in se vedno znova vrača v našo lekarno, ko potrebuje našo storitev ali pa zgolj nasvet.

Ana Dolinšek Weiss mag. farm., Petra Majcen mag. farm., Zoran Zelič

Literatura in viri

Arhiv Lekarne Sevnica. Hrani Lekarna Sevnica.

DL = Dolenjski list, letnika 1965, 1971.

ŠKERJANC KOSIRNIK, Breda: Zgodovina in razvoj lekarništva na Gorenjskem. Kranj: Gorenjske lekarne, 2008.

PREDIN, Štefan: O lekarnah na Celjskem od Mozirja do Podčetrtka. Celje: Celjske lekarne, 2002.

Tipkopis Albina Žumerja, mag. farm., za glasilo Lekarništvo, 4. 9. 1973. Hrani Lekarna Sevnica.

Ur. l. LRS, št. 41-1686a/1948.

Ur. l. FLRJ, št. 50-415/1949.

Ur. l. LRS, št. 36-2352/1949.

Ur. l. LRS, št. 14-788/1953.


[1] Kjer so bili prostori bivših zasebnih lekarnarjev dodeljeni okrajni lekarni, je okraj oz. mesto lastniku plačeval najemnino. Domnevno tako je bilo tudi v Sevnici. Prim. Škerjanc Kosirnik 2008: 38.

[2] Ur. l. LRS, št. 36-2352/1949, 582.

[3] Albin Žumer, doma iz Celja, je študiral farmacijo v Innsbrucku in Zagrebu, kjer je tudi diplomiral. Leta 1939 se je zaposlil v Kr. dvorni lekarni »pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu v Celju poleg župnijske cerkve, ki je bila v lasti mr. ph. Andra Posavca (Predin 2002: 63). Med vojno je oskrboval partizane s sanitetnim materialom. Po vojni je bil za dve leti poslan v Črno Goro z nalogo, da organizira lekarništvo na območju celotne republike. Po vrnitvi je septembra 1948 postal poslovodja Mestne lekarne Krško (Ur. l. LRS, št. 41-1686a/1948), leta 1949 pa je postal upravnik novoustanovljene Okrajne lekarne v Sevnici.

[4] DL, 28. 1. 1965, št. 4, 15.

[5] Stavba nove lekarne je bila zgrajena v treh etažah vendar je Lekarna Sevnica tretjo etažo (prvo nadstropje) odstopila v uporabo Zdravstvenemu domu Sevnica.

[6] Tipkopis Albina Žumerja, mag. farm., za glasilo Lekarništvo, 4. 9. 1973. Hrani Lekarna Sevnica.

[7] 19. oktobra 1994 je na Drožanjski cesti 68 v Sevnici pod vznožjem griča, na katerem stoji romarska cerkev Sv. Roka, odprla svoja vrata Lekarna »Pod Sv. Rokom«.