SEZONSKI PELODNI ALERGIJSKI RINITIS ali SENENI NAHOD je preobčutljivostna reakcija imunskega sistema posameznika na pelod vetrocvetnih rastlin. To pomeni, da ob stiku s pelodom imunski sistem posameznika preveč burno reagira, sprošča se povečana količina histamina, protiteles in drugih vnetnih mediatorjev, ti pa povzročajo znane simptome: oteklost sluznic, kihanje, izcedek iz nosu, solzenje. Alergijo na cvetni prah ima približno 10% odraslih ljudi. Simptomi se pojavijo v spomladanskem času zaradi cvetnega prahu dreves, pozno pomladi in poleti pa zaradi cvetnega prahu trav in cvetenja izredno alergogene ambrozije.
Simptomi:
- epizode kihanja
- voden izcedek iz nosu
- srbenje nosu in žrela
- vnetje očesne veznice (občutek peska v očeh, rdečina), solzenje
- oteženo dihanje
- kašelj, hripavost
- utrujenost
- razdražljivost
- lahko tudi povišana telesna temperatura in gripi podobni simptomi
Kako si lahko pomagamo?
1. Najpomembnejši ukrep je ODSTRANITEV ALERGENA, kadar je to le mogoče in kolikor je mogoče (izogibanje sprehodom v naravi, zapiranje oken, pogosto tuširanje in umivanje las, uporaba klimatskih naprav, pogosto sesanje s sesalnikom s HEPA filtrom, uporaba sušilnega stroja…).
2. NARAVNA POMOČ: Pomembno je uživanje zadostne količine vitaminov, mineralov (C, B, E, Ca, Mg, Se) in omega-3 maščobnih kislin. Okrepijo imunski sistem, delujejo protivnetno in antioksidativno. Lahko si pomagate tudi z uporabo fiziološke raztopine za spiranje nosu in umetnih solz za spiranje oči. Uporabljati jih morate večkrat na dan, ker na ta način zmanjšate količino alergena na sluznicah. Uporabljate lahko tudi nosna pršila, ki vsebujejo bolj viskozne snovi, ki prekrijejo nosno sluznico in tako alergen ne pride v stik z njo. Aplicirati jih morate večkrat na dan.
3. UPORABA ZDRAVIL: Uporabljati jih lahko začnemo že takrat, ko se alergen, ki nam povzroča težave, pojavi v okolju in ne šele takrat, ko že imamo burne simptome. Jemljemo jih redno, dokler je alergen prisoten v okolju. Uporabljamo lahko različna zdravila, tudi kombinacije različnih zdravil, odvisno kako hude težave imamo in katere sluznice so prizadete.
A) Antihistaminiki (H1 antagonisti): v obliki kapljic za oči, tablet ali sirupov za otroke. Zavirajo delovanje histamina, ki se sprošča med alergijsko reakcijo. Tablete in sirupi se dobijo tudi v prosti prodaji.
B) Glukokortikoidi: v obliki tablet, kapljic za oči, nosnih pršil. Ti se uporabljajo pri hujših težavah, dobijo se le na recept zdravnika.
C) Antagonisti levkotrienskih receptorjev: v obliki tablet ali praškov, na zdravniški recept. Jemljejo se ponavadi v kombinaciji s kakšnim drugim protialergijskim zdravilom. Vzamemo jih zvečer, ker tako najmočneje delujejo.
Č) Olajševalna zdravila: ta ne preprečujejo delovanja histamina in drugih snovi, ki se sproščajo pri alergijski reakciji, ampak le lajšajo simptome alergije (npr. zamašen nos, rdeče oči, kašelj…). Uporabljamo hipertonične raztopine natrijevega klorida, lokalne dekongestive (kapljice ali pršila za nos, kapljice za oči), antitusike proti kašlju (sirupi, tablete)…
4. HOMEOPATSKA ZDRAVILA: Alergije lahko zdravimo konstitucijsko (glede na posameznikove značilnosti, na ta način lahko alergijo tudi odpravimo, vendar moramo obiskati homeopata) ali simptomatsko (s homeopatskimi zdravili, ki jih kupite v lekarni glede na simptome, ki jih trenutno imate). Pri zdravljenju senenega nahoda se najpogosteje uporabljajo Allium cepa, Euphrasia, Arsenicum album, Nux vomica.
5. SPECIFIČNA IMUNOTERAPIJA se uporablja za bolnike z najtežjo obliko bolezni. S podkožnimi injekcijami alergena ali kapljicami alergena, ki jih apliciramo pod jezik, zmanjšamo imunsko in klinično odzivnost ob stiku z alergenom. Uporablja se majhna količina alergena, ki se postopoma povečuje. Postopek je dolgotrajen.
Za pravočasno preprečevanje težav zaradi alergije na cvetni prah se pozanimajte, kdaj cvetejo rastline, ki vam jih povzročajo:
- www.ivz.si
Poročilo o vsebnosti cvetnega prahu v zraku in napoved za prihodnje dni
- www.arso.gov.si/vreme/napovedi in podatki
Internetna stran Agencije Republike Slovenije za okolje
Pripravila: Barbara Šoštar, mag. farm.