V znanju je moč.


KAJ MORAMO VEDETI O PRAVILNEM RAVNANJU Z ZDRAVILI?

Datum: 16.01.2012

Kje najdemo informacije o zdravilih?

 
Najpomembnejši vir informacij za bolnika oz. njegovega skrbnika sta ZDRAVNIK in LEKARNIŠKI FARMACEVT. Oba bolnika običajno poznata, mu večkrat predpisujeta oz. izdajata zdravila in mu zaradi tega lahko tudi individualno svetujeta. Seveda mu iz objektivnih razlogov včasih ne moreta nuditi vseh informacij o zdravilu. V ta namen oz., če bolnik pozabi podane informacije mu je na voljo PRILOŽENO NAVODILO ZA UPORABO ZDRAVILA, ki je prisotno v vsakem pakiranju zdravila. Priloženih navodil dokler zdravilo uporabljamo ne zavržemo. Nikoli ne vemo, kdaj ga bomo spet potrebovali.
Vešči svetovnega spleta pogosto iščemo informacije o zdravstvenih težavah in zdravilih NA MEDMREŽJU. Na tej točki pa je potrebna previdnost! Zaupanja vredni viri so denimo portali lekarn, na katerih lahko neposredno vstopimo v stik z magistrom farmacije. Ob iskanju informacij priporočamo, da vedno preverite, kdo informacijo ponuja in kdaj je bila objavljena. Osnovne informacije o zdravilih brez recepta in tudi zdravilih na recept lahko najdete tudi na spletnem naslovu www.zdravila.net.

Kako pravilno uporabljamo zdravila?

 
• ZDRAVILA; KI JIH ZAUŽIJEMO – PERORALNA UPORABA (tablete, kapsule, peroralni praški, zrnca in tekoče peroralne farmacevtske oblike):
- Za odrasle osebe velja, da je treba ob zaužitju tablet ali kapsul popiti vsaj 2 do 2,5 dcl vode! Praviloma se drugim vrstam pijač (mineralne vode, čaji, sadni sokovi, mleko, kava) ob jemanju zdravil izogibamo, saj lahko spremenijo delovanje zdravila.
- Tablet običajno ne smemo deliti ali drobiti, razen, če imajo zarezo. Podobno ne smemo odpirati kapsul, razen, če to dovoljuje proizvajalec.
Požiranje tablet nekaterim predstavlja precejšen problem. Pred morebitnim drobljenjem moramo preveriti, če proizvajalec to dovoljuje. Tablete so pogosto obložene s tanko oblogo, ki ima lahko različno funkcijo. Lahko le omogoči lažje požiranje, prekrije neprijeten vonj ali okus zdravilne učinkovine ali izboljša stabilnost tablete pred neugodnimi vplivi vlage in zraka. Lahko pa filmska obloga omogoča zakasnjeno sproščanje in ščiti učinkovino pred kislim želodčnim sokom oz. zmanjša neželene učinke zdravilne učinkovine na želodčno sluznico. Za bolnike, ki imajo težave s požiranjem so tako primernejše oblike, ki se v ustih stopijo kot bonbon (orodisperzibilne tablete) ali tablete, ki jih raztopimo v vodi tik pred uporabo (šumeče tablete, tablete za peroralne raztopine, tablete za peroralne suspenzije).
- Peroralne praške pripravljamo v lekarnah predvsem za otroke, za katere proizvajalci ne nudijo ustreznih odmerkov. Zdravilo damo otroku tako, da prašek stresemo na žlico ali v kozarec in dodamo nekaj tekočine. Ne smemo jih stresati direktno v usta, ker je zaradi fine uprašenosti možno neželeno inhaliranje v dihalne poti.                                                                  – Pri uporabi tekočih farmacevtskih oblik za uporabo skozi usta vedno za odmerjanje uporabimo priložene odmernike (kapalke, merilne žličke, merice ali brizge). Otroci pogosto zavračajo uporabo zdravil v obliki peroralnih suspenzij. Če bo pomagalo mu lahko damo zdravilo z njegovo najljubšo žličko, a šele ko predhodno s priloženim odmernikom odmerimo zdravilo. Z brizgo, katere vsebino počasi izpraznimo v notranji kot ličnice preprečimo, da bi otrok zdravilo lahko izpljunil.

• ZDRAVILA, KI JIH UPORABLJAMO NA KOŽI:
- Pred uporabo farmacevtskih oblik na koži je potrebno le to očistiti. Umijemo jo z blagim, nedražečim milom ter jo dobro splaknemo in posušimo. Umijemo tudi dlani in predvsem konice prstov, s katerimi običajno nanašamo zdravila na kožo. Z iztiskanjem tube pri spodnjem robu preprečimo vdiranje zraka v njeno notranjost, kar lahko povzroči mikrobiološko onesnaženje. Po nanosu mazila oz. raztopine na kožo si spet umijemo dlani oz. konice prstov, s katerimi nanašamo zdravilo na kožo.
- Če uporabljamo pršila s potisnim plinom, jih moramo pred uporabo dobro pretresti, da ustvarimo ustrezno količino delcev v vsakem odmerku.
- Transdermalne obliže namestimo na čist in suh predel kože. Ta naj bo neporaščen, morebitne dlake predhodno odrežemo s škarjami, nikar pa ne uporabljamo britja. Mesta prilepljanja je potrebno menjavati, s čimer preprečimo preobčutljivostno reakcijo.

• KAPLJICE IN MAZILA ZA OKO:
- Pred vkapavanjem kapljic v oko glavo nagnemo nazaj in rahlo potegnemo spodnjo očesno veko navzdol, da nastane žepek. Pogledamo navzgor in kanemo kapljico v notranji očesni kot konjuktivalne vrečice. Ob tem pazimo, da se s konico steklenice oz. plastenke ne dotaknemo očesa in njegove okolice, s čimer bi lahko poškodovali oko ali okužili kapljice. Oko počasi zapremo za eno do dve minuti, da se zdravilo porazdeli po očesu. Odtok kapljice skozi solzevod preprečimo s pritiskom konice prsta na koren nosu ob notranji strani zaprtega očesa.
- Uporaba mazila za oko poteka podobno kot uporaba kapljic za oko, le da namesto kapljice v konjuktivalno vrečico iztisnemo 1 do 2.5 cm mazila.
- V primeru, da bolnik uporablja več zdravil za oči, mora upoštevati časovni razmik vsaj 5 minut med uporabo posameznih zdravil.
- Če uporabljamo kapljice in mazilo za oko istočasno, si vedno najprej apliciramo kapljice in šele nato, čez 5 minut ali več še mazilo.

• KAPLJICE ZA UHO:
- Pri vkapavanju kapljic za uho se uležemo na bok. Da bi izravnali ušesni kanal je potrebno z roko najprej potegniti uhljev rob navzgor in nazaj pri odraslem oz. navzdol in nazaj pri  otroku.
- Po nakapanju predpisanega števila kapljic je najbolje na boku obležati še približno minuto, da se zdravilo bolje porazdeli.

• KAPLJICE, MAZILA IN PRŠILA ZA NOS:
- Vkapavanje kapljic v nos priporočamo leže, s čimer preprečimo, da bi tekočina stekla v usta. Če se to zgodi, jo moramo izpljuniti. Najbolje se je uleči na posteljo tako, da je glava nagnjena močno nazaj čez rob postelje. Po vkapavanju ostanemo leže še nekaj časa. Če glavo premaknemo v najmanj tri različne smeri (levo, desno, naprej, nazaj) se bo tekočina enakomerno porazdelila po nosni votlini.
- Pri uporabi mazila za nos lahko sedimo. Po iztisu približno 1 cm mazila v nosnico od zunaj s prstom nežno masiramo od spodaj navzgor, da se mazilo enakomerno porazdeli po nosni sluznici. Mazilo lahko nanesemo tudi z vatirano palčko.
- Tudi pri uporabi pršila za nos lahko sedimo. Pred prvo uporabo pršilnika je potrebno sprostiti nekaj zdravila iz pršilke v zrak in sicer tako, da nastavek nekajkrat potisnemo navzdol, pri čemer se mora pokazati fino razpršena meglica. Glavo nagnemo toliko naprej, da vidimo prste na nogah. Nato z desno roko namestimo nastavek v levo nosnico in ga usmerimo proti zunanji nosni steni. Ob sprostitvi odmerka nežno vdihnemo skozi nosnico. Postopek ponovimo še v drugi nosnici tako, da z levo roko namestimo nastavek v desno nosnico.

• FARMACEVTSKE OBLIKE ZA INHALIRANJE:
Farmacevtske oblike za inhaliranje so različne. poznamo tako inhalatorje v obliki pršila, kot inhalatorje za suhe praške brez potisnega plina. Zdravila za inhaliranje se razlikujejo tako po zdravilnih učinkovinah, kot po lastnostih samega inhalatorja, zato je pred uporabo treba natančno prebrati navodilo proizvajalca.
- Pršilo z zdravili za lajšanje napadov praviloma postavimo za širino dlani pred usta, izdihnemo ves zrak, odpremo usta, sprožimo ventil pršila in hkrati počasi in globoko vdihnemo. Nato je treba zadržati dih, kolikor le moremo, najbolje vsaj 10 sekund. Če je potrebno postopek ponoviti, to storimo šele čez 30 sekund.
- Uporabo lahko olajšamo z nastavki, ki so potrebni pri majhnem otroku in uporabi pršil z zdravili za preprečevanje napadov. Pri slednjih uporaba nastavkov prepreči pojav hripavosti in glivičnih okužb v ustni votlini. Nekatera novejša zdravila se lahko uporabljajo tudi brez nastavka, kar je potrebno preveriti v navodilih proizvajalca. ob uporabi nastavka je prav tako potrebno zadržati dih približno 10 sekund s tem, da po eni sprožitvi zdravila lahko vdihnemo večkrat. Če uporabljamo pršilo brez nastavka, si je potrebno po inhaliranju zdravila za preprečevanje napadov poplakniti usta z vodo ali pa spiti nekaj požirkov tekočine, da preprečimo prej navedene stranske učinke.
- Inhalator za suhe preške brez potisnega plina je pred vdihom potrebno aktivirati po proizvajalčevih navodilih. Ustnik inhalatorja namestimo v usta in ga dobro zatisnemo z ustnicami. Vdihniti je potrebno hitro in kolikor močno zmoremo ter zadržati dih približno 10 sekund. Po uporabi pršila za preprečevanje napadov si tudi tokrat usta speremo z vodo.
- Inhalatorje za suhe praške ne smemo nikoli čistiti z vodo, ker vsebina ne sme priti v stik z vlago.

• SVEČKE:
- Ob vstavljanju svečk v danko se uležemo na bok tako, da eno nogo vzravnamo,drugo pa upognemo. Svečko potisnemo čim globlje, da ne bi izpadla, potem nekaj časa sedimo ali ležimo pri miru.
- Ob aplikaciji mazila za rektalno uporabo si pomagamo s priloženim nastavkom, ki ga napolnimo in mazilo nato iztisnemo v debelo črevo.

• FARMACEVTKE OBLIKE ZA VAGINALNO UPORABO:
- Ob uporabi farmacevtskih oblik za vaginalno uporabo se je potrebno uleči na hrbet, upogniti kolena in jih razširiti. Vaginalno kremo vnašamo s priloženim nastavkom in jo stisnemo čim globlje v nožnico. Vaginalno tableto ali globulo potisnemo čim globlje v nožnico s prstom.

Ali so čas kdaj vzamem zdravilo in presledki med posameznimi odmerki zdravila pomembni?


Pri večini zdravil čas odmerjanja ni pomemben, vsaj kar se tiče odmerjanja na točne časovne intervale. Pri nekaterih zdravilih, recimo antibiotikih, pa je pomembno, da jih vzamemo točno na uro. Le tako vzdržujemo stalno koncentracijo antibiotika v krvi, ki uspešno zatre bakterije.
Kljub temu pa odmerjanje ostalih zdravil ni povsem prepuščeno naključju oz. samovolji bolnika. Zdravljenje je vsekakor bolj uspešno, če bolnik ob zdravljenju z zdravili ustvari nek ritual, ki ga spomni na zaužitje zdravila.
Ob odmerjanju zdravil pa ne smemo spregledati cirkadialnih ritmov, na podlagi katerih potekajo fiziološki procesi tudi v človeškem telesu. Medicina govori o vplivu cirkadialne ure na številna bolj ali manj znana bolezenska stanja pri človeku. Ob upoštevanju cirkadialne ure lahko uporabimo nižji odmerek za enak učinek ali zmanjšamo verjetnost neželenih učinkov.
- Tako na podlagi značilnosti zdravila in upoštevanja cirkadialnih ritmov npr. svetujemo uporabo antialergikov ob alergijskem rinitisu zvečer.
- Pri astmi so simptomi najhujši zjutraj, največja obstrukcija dihal pa ponoči. Tako olajševalce uporabljamo zvečer, preprečevalce (kortikosteroide) pa zjutraj.
- Bolečine pri revmatoidnem artritisu so navadno najmočnejše zvečer, zato takrat odmerjamo zdravila proti bolečinam.
- Zdravila za zmanjševanje ravni holesterola v krvi odmerjamo zvečer, saj je delovanje le-teh ponoči najučinkovitejše.

Kakšen je vpliv hrane na zdravila, ki jih zaužijem?


Hrana ima na uporabo zdravil, ki se jemljejo skozi usta pomemben vpliv. Vsrkavanje nekaterih zdravil v črevesju se lahko ob sočasno zaužiti hrani zmanjša ali zamakne.
- Kalcij v mlečnih izdelkih lahko tako z nekaterimi skupinami zdravil tvori netopne komplekse in tako znatno zmanjša učinek zdravila.
- Tablete z gastrorezistentno oblogo (gastrorezistentne tablete) jemljemo vedno »na prazen želodec« s čimer preprečimo zadrževanje zdravila v želodcu in morebitno predčasno sproščanje učinkovine.
Lekarniški farmacevt bolnika pogosto opozori na jemanje zdravil glede hrane. Podrobnejša razlaga je sledeča:
o jemanje zdravila na tešče – zjutraj eno uro pred zajtrkom,
o jemanje zdravila na prazen želodec – eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi,
o jemanje zdravila s hrano – tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.
- Ob uporabi zdravil za zniževanje krvnega tlaka omejimo vnos soli, da omogočimo ustrezen učinek zdravila.
- Nesteroidna protivnetna zdravila – zdravila proti bolečinam praviloma jemljemo s hrano, da zmanjšamo draženje želodčne sluznice. Izjema so gastrorezistentne farmacevtske oblike, ki se jih vzame pred jedjo.
- Ob zdravljenju z antokoagulanti (varfarin – Marevan) bodimo zmerni pri uživanju hrane bogate z vitaminom K (špinača, cvetača, brstični ohrovt, krompir, rastlinsko olje, jajčni rumenjak…).
Ne glede na ta splošna priporočila je podatek o jemanju zdravila glede na obrok hrane potrebno vedno preveriti v navodilih priloženih zdravilu oz. o tem povprašati farmacevta ob izdaji zdravila. Navodila za isto učinkovino se včasih lahko razlikuje med različnimi proizvajalci, saj se farmacevtske oblike med seboj razlikujejo.

Ali pijača vpliva na delovanje zdravila, ki ga zaužijem?

Zdravila najpogosteje jemljemo v obliki kapsul ali tablet s pomočjo tekočine. Kot tekočino, ki jo zaužijemo ob jemanju zdravila priporočamo vodo, ki v najmanjši meri vpliva na obnašanje zdravila v telesu.
? Uporaba mleka ali sadnih sokov z nekaterimi minerali (Ca, Mg, Al, Fe) lahko z določenimi zdravili tvorijo netopne komplekse in s tem zmanjšajo vsrkavanje zdravila v črevesju.
? Sok grenivke lahko znatno zviša koncentracijo določenega zdravila v krvi in tako poveča njegovo učinkovitost in stranske učinke.
? Sok brusnic, ki se pogosto priporoča ob okužbah sečil odsvetujemo bolnikom, ki se zdravijo z varfarinom (Marevan), saj obstaja kar nekaj poročil o pojavu krvavitev ob sočasni uporabi.
? Kava in pravi čaj prav tako nista primerni pijači, s katerima bi zaužili zdravilo.
? Uživanje alkohola se je ob zdravljenju z zdravili najbolje odpovedati, saj zaradi svoje presnove preko jeter lahko vpliva na mnoga zdravila.

Ali lahko eno zdravilo vpliva na delovanje drugega zdravila v telesu?

Da, nekatera zdravila lahko v telesu medsebojno reagirajo. Medsebojno delovanje zdravil ali krajše interakcija med zdravili najpogosteje pomeni, da je učinek enega zdravila spremenjen zaradi prisotnosti drugega zdravila. Učinki posameznih zdravil se lahko med seboj seštevajo (zdravila imajo na organizem podobne učinke) ali pa se izključujejo (zdravila imajo na organizem nasprotne učinke). Lahko se kot posledica interakcije med zdravili pojavijo tudi neželeni ali celo toksični učinki zdravila.
Pogostost interakcij je povezana s številom zdravil, ki jih jemlje bolnik, a ta povezava ni linearna. Tako se pri bolnikih, ki jemljejo 5 zdravil verjetnost za potencialne interakcije pojavi pri 50%, pri jemanju 8 ali več zdravil hkrati pa se te pojavijo že skoraj v 100%. Dejavniki, ki poleg števila zdravil vpliva na klinično odražanje interakcij so tudi odmerek in farmacevtska oblika zdravil ter spol, starost in psihofizično stanje bolnika.

Kje pravilno shranjujemo zdravila?

Za zagotavljanje in ohranjanje učinkovitosti, varnosti in kakovosti je potrebno pravilno shranjevanje zdravil. Le s pravilnim načinom hranjenja zdravil lahko dosežemo, da se kakovost zdravila do izteka roka uporabnosti ne spremeni pomembno.
• Izpostavljenost sončni svetlobi lahko povzroči razpad odločenih sestavin zdravila, kar povzroči njegovo neučinkovitost ali celo toksičnost.
• Prav tako ima na stabilnost zdravila velik vpliv vlaga. Tako je potrebno v stanovanju za hranjenje zdravil izbrati prostor, kjer bo vpliv temperature in vlage čim manjši.
• Temperatura, pri kateri je zdravilo shranjeno je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na stabilnost zdravila. Nekatera zdravila (npr. inzulini) so nestabilni in se uničijo že pri sobni temperaturi. Takšna zdravila moramo hraniti v hladilniku, običajno pri temperaturi med 2 in 8 ?C! Nekatera druga zdravila (kapljice za oči) se morajo prav tako hraniti na hladnem, a pri nekoliko višji temperaturi, med 8 in 15 ?C. Večino zdravil lahko hranimo pri sobni temperaturi med 15 in 25 ?C.  Shranjevanje pri tej temperaturi se priporoča tudi pri vseh tistih zdravilih, pri katerih pogoji shranjevanja niso navedeni na ovojnini oz. v navodilu za uporabo zdravila. Zdravila, ki jih je potrebno shranjevati v zamrzovalniku se hranijo pri temperaturi pod – 15 ?C.
Na to, kje in kako hranimo zdravilo s posebnim načinom hranjenja boste še posebej opozorjeni v lekarni ob izdaji zdravila!
SPLOŠNA NAVODILA ZA SHRANJEVANJE ZDRAVIL:
? Zdravila hranimo v originalni ovojnini, v temnem prostoru (predal, omara), zaščitena pred vlago!
? Zdravila shranjujemo dobro zaprta, v prostoru, kjer ni visoke vlažnosti v zraku (pod 60% vlažnost). Kuhinja in kopalnica nista primerni mesti za shranjevanje zdravil!
? Idealno mesto za shranjevanje zdravil je relativno hladen in suh prostor, stran od oken ali prostora, kjer je možen zunanji vpliv vremena.
? Predal, omarica, kjer hranimo zdravila naj bo višje ležeč in pod ključem, da preprečimo dostopnost otrokom.
? Če sta pri hiši dva ali več ljudi, ki redno jemljejo zdravila, le-ta shranjujmo v ločenih predalih in pod ključem, da ne pride do zamenjave.

Kam z odpadnimi zdravili?

Če zdravila ne odstranimo pravilno, lahko škodujejo družbi in okolju. Nepravilno odvržena zdravila lahko pridejo v okolje in z delovanjem na fiziološke procese vodnih in drugih živali škodujejo le-tem. S pronicanjem v podtalnico lahko preidejo v pitno vodo in tako škodujejo tudi ljudem. Zdravila je zato potrebno odstraniti na način, ki najmanj obremeni okolje. Nikakor se jih ne sme prepuščati med običajne gospodinjske odpadke ali splahniti skozi straniščno školjko!
Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili se neuporabna zdravila lahko oddajo v lekarni, kjer je organizirano varno ločeno zbiranje odpadnih zdravil. Lahko se jih prepusti tudi izvajalcu javne službe v zbirnih centrih ali premičnih zbiralnicah, v specializiranih prodajalnah v posebnih zabojnikih in zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah.
Zaradi varnosti zaposlenih in obiskovalcev v lekarni ter varovanja okolja, v lekarni ne sprejemamo injekcij in drugih ostrih predmetov, medicinsko tehničnih pripomočkov in kemikalij! Skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili v lekarni ni dovoljeno odlagati odpadnih radiofarmacevtskih izdelkov in odpadnih zdravil iz krvi in plazme!

Na kaj naj bom pozoren pri uporabi zdravila predpisanega otroku?

Otrok je oseba od rojstva do 12 leta starosti.
Zdravljenje z zdravili pri otrocih naj vedno poteka pod nadzorom staršev oz. skrbnikov. Za zmanjšanje odpora otroka pred zdravili le-teh ne smemo enačiti z bombončki, prav tako pa je potrebno, kakor vsa ostala, tudi zdravila namenjena otrokom shranjevati na mestu nedosegljivem otroku.
? Če zdravil v obliki tablet ali kapsul otrok ne more požreti, se vedno predhodno posvetujte z lekarniškim farmacevtom ali lahko tablete zdrobite oz. vsebino kapsule stresete.
? Za natančno odmerjanje zdravil v obliki tekočih farmacevtskih oblik so priložene žličke, kapalke, lončki. Če želi otrok pojesti zdravilo s svojo žličko, vsebino prelijemo iz merilne žličke v njegovo priljubljeno. Slednja nikakor ne more služiti natančnemu odmerjanju! Zelo primerno je dajanje zdravila s kapalko ali brizgo. Zdravilo otroku stisnemo v stranski ustni kot pod ličnico.
? Če vam je zdravnik pediater predpisal antibiotik v obliki v obliki peroralne suspenzije, zdravilo shranjujte na hladnem. Farmacevt vas bo ob izdaji zdravila posebej opozoril, če morate zdravilo hraniti v hladilniku. Rok trajanja takega zdravila je po pripravi suspenzije precej kratek (7 do 14 dni). Pred uporabo zdravilo dobro pretresite! Pomembno je natančno odmerjanje, tako glede količine posameznega odmerka, pogostosti odmerjanja kot razmika med posameznimi odmerki.
? Pri otrocih zelo pogosto uporabljamo zdravila za zbijanje telesne temperature, pri katerih moramo prav tako paziti na velikost enkratnega odmerka in dnevnega odmerka, kot tudi razmik med posameznimi odmerki. Najpogosteje uporabljana učinkovina je paracetamol (Lekadol, Daleron, Calpol), kjer naj bo razmik med odmerki vsaj štiri ure.
? Ker najdemo iste učinkovine v različnih zdravilih, se ob uporabi več zdravil prepričajte glede vsebnosti učinkovin, da ne bi prišlo do predoziranja!
? Acetilsalicilna kislina oz. Aspirin se pri otrocih zaradi zapletov pri vročinskih stanjih ne sme uporabljati!
? Kapljice oz. pršilniki za zmanjšanje izcedka iz nosu oz. odprtje dihalnih poti (Operil, Olynth, Nasic, Benil) naj se pri otrocih, zaradi številnih neželenih stranskih učinkov, uporabljajo čim manj oz. res samo po potrebi.

Na kaj naj bomo pozorni, če imamo v družini starostnika, ki jemlje zdravila?

Starejše osebe ali starostniki so po današnjih, najpogosteje uporabljenih definicijah tiste osebe, ki so stare 65 let in več. Ti skupini zdravil je predpisanih več zdravil na recepte, kakor drugim skupinam prebivalstva, saj se s starostjo povečuje pogostost bolezni in njihovo hkratno pojavljanje.
? Če ocenimo, da zdravljenja z zdravili starostnik sam ni zmožen, je potrebno poiskati skrbnika, ki skrbi za dajanje zdravil starejši osebi.
? S pripravo in uporabo osebne kartice zdravil se mu olajša zdravljenje z zdravili. Osebno kartico zdravil naj ima vedno s seboj pri zdravniku, v lekarni ali ob obisku nujne medicinske pomoči oz. v bolnišnici. Kartica naj se redno posodablja. Na njej naj bodo navedena vsa zdravila, ki jih posameznik dobiva predpisana na recept in tista, ki jih kupi v lekarni brez recepta ter tudi vsa prehranska dopolnila, ki jih jemlje.
? Pri starostnikih se pogosteje izražajo neželeni učinki zdravil, kakor tudi neželeno medsebojno delovanje zdravil. Neželeni učinki zdravil pri starostnikih so tako najpogostejši vzrok za nesodelovanje s predpisanim načinom zdravljenja, za samovoljno spreminjanje odmerka ali prekinitev terapije.

Viri: Pravilno ravnanje z zdravili, Bojan Madjar, mag. farm., Januar 2012

Pripravila: Petra Majcen, mag. farm.